Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje svetuje:

Kaj lahko storimo da preprečimo požar:

Da bi bili vaši otroci pri počitniških dejavnostih varni, jih poučite o nevarnosti ognja in vzrokih za nastanek požara.

Ogenj je koristen sodelavec pri mnogih vsakdanjih opravilih, ne sme pa postati tvoj prijatelj pri igri. Z ognjem se nikoli ne igraj! Prijazen ogenjček lahko v trenutku zraste v neobvladljiv požar in ogrozi tvoje in druga življenja . Zato vžigalice in vžigalnike pusti pri miru

Kadar kuhaš,ostani pri štedilniku  ves čas, dokler ne končaš. Gledanje televizije, klepetanje po telefoni ali igranje igric na računalniku ne gredo prav nič skupaj z kuhanjem. Lahko se zgodi, da se zamotiš in pozabiš na olje v ponvi, ki si jo postavil na štedilnik. Zapomni si! Gorečega olja nikoli ne smeš gasiti z vodo! Če jo zliješ nanj, bo vse skupaj vrglo v zrak in hudo se boš opekel. Zato ponve nikar ne daj pod pipo, temveč ogenj zaduši s pokrovko ter izklopi plin ali elektriko.

Lepo je gledati, kako dogorevajo sveče. Ampak previdno-prižgi jih le ob navzočnosti odraslih in pazi, kam jih postaviš. Postavljene morajo biti na negorljivo površino. Nikoli ne smejo biti preblizu predmetom, ki lahko zagorijo (časopis, pohištvo, zavese, rože, itd.) Enako velja za likalnik, kalorifer, peč in druge naprave, ki oddajajo toploto.

Na prostem lahko kuriš le, če so zraven odrasli.V ogenj ne meči stvari, ki pri visokih temperaturah eksplodirajo, recimo doz različnih sprejev. Eksplozija lahko poškoduje ljudi in povzroči požar, saj razmeče žerjavico daleč naokoli. Lepila, čistila, razredčila, laki in podobno niso le strupene, ampak tudi eksplozijsko in požarno nevarne snovi, zato v nobenem primeru niso namenjene igri.

In kaj moraš storiti, če izbruhne požar?

Takoj pokliči številko 112 in povej: 

KDO kliče
KAJ se je zgodilo
KJE se je zgodilo
KDAJ se je zgodilo
KOLIKO je ponesrečencev
kakšne so POŠKODBE
kakšne so OKOLIŠČINE na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave… )

kakšno POMOČ potrebujete.

Dobro si zapomni številko 112ki jo pokličeš, kadar izbruhne požar ali pa pride do kakšne druge nesreče in nujno potrebuješ pomoč reševalcev.

 

Kako ukrepati, če osebno vozilo zagori:

Če na osebnem vozilu opazite znake, ki bi lahko pomenile požar (dim, vonj po zažganem ali plamen), vozilo takoj ustavite na varnem mestu in:

  • ugasnite motor ter vklopite varnostni utripalke,
  • vozilo morajo zapustiti vsi potniki in se čim prej umakniti na varno,
  • eden od potnikov naj vozilo ustrezno zavaruje in označi z varnostnim trikotnikom,
  • če lahko, vzemite gasilnik in poskušajte pogasiti požar,
  • če se požar že razvije in ga ne morete pogasiti, pokličite številko 112

 

Ukrepi pred bližajočim se neurjem:

  • Spremljajte vremensko napoved in upoštevajte navodila pristojnih služb.
  • Zavarujte ali umaknite predmete, ki jih lahko odnese veter, odplavi voda ali poškoduje toča
  • Cvetlične lončke in korita prestavite v zaprt oziroma manj izpostavljen prostor.
  • Zaprite vsa okna, vrata in naoknice ter spustite rolete in žaluzije. Zvijte platnena senčila (tende).
  • Električne naprave ugasnite in izklopite iz električnega omrežja.
  • Vozilo umaknite iz bližine vodotokov, izpod dreves, ipd.
  • Poskrbite tudi za domače živali, ki naj bodo med neurjem v zaprtih prostorih.

 

Kako prepoznati znake bližajoče se nevihte:

  • temni oblaki
  • grmenje v daljavi
  • naraščanje moči vetra
  • nenaden padec temperature

 

Ukrepi med neurjem:

  • Med neurjem poiščite zavetje v stavbi.
  • V vozilu ste bolj varni pred udarom strele kot na prostem.
  • Ne uporabljajte stacionarnih telefonov ali drugih električnih naprav, na prostem pa ne uporabljajte mobilnih telefonov.
  • Izogibajte se bližine visokih stavb, dreves, električnih drogov, kovinskih predmetov, ipd.
  • Bodite pozorni na predmete, ki jih po zraku nosi veter.
  • Med točo ne poskušajte zaščititi vozil ali pridelkov na vrtu, saj vas toča lahko poškoduje.
  • Če živite v bližini vodotokov, spremljajte njihovo naraščanje in bodite pripravljeni na možnost poplavljanja.
  • Bodite pozorni na morebitno plazenje zemljin in kamnin.
  • Če ob udaru strele zagori, ustrezno ukrepajte.
  • Prilagodite vožnjo razmeram na cesti. Pazite na večje količine vode in naplavin na cestišču ter na zemeljske plazove.
  • Če vas med vožnjo preseneti toča, ne ustavljajte vozila pod nadvozi, mostovi in v predorih.

 

Ali veste kako ravnati ob močnejšem potresu?

Pravilno ukrepanje lahko reši vas in vaše najbližje! Ostanite mirni! Ne tecite iz stavbe! Ne uporabljajte dvigal ali stopnic in ne skačite skozi okna!

Oddaljite se od oken in drugih steklenih površin, poiščite zaklon na varnem mestu in si zaščitite glavo.

Oddaljite se od stavb, reklamnih panojev, semaforjev, svetilk javne razsvetljave, daljnovodov, dreves ipd. Če se na strnjeno pozidanem območju ne morete oddaljiti od stavb, poiščite v vratnih odprtinah zaščito pred padajočimi predmeti in si zavarujte glavo.

 

Zakaj bi tvegali, da v dimniku zagori??

Med kurilno sezono se poveča število dimniških požarov. Če se požar iz dimnika razširi na stavbo, so posledice lahko tragične.

Če v kurilni napravi trdno gorivo zgoreva nepopolno, dimni plini vsebujejo tudi saje in nezgorele ogljikovodike, ki se kot gorljive obloge nabirajo na stenah dimniškega priključka in dimnika. Če so obloge izpostavljene previsokim temperaturam, na primer dimnih plinov, se vžgejo in gorenje oblog pomeni dimniški požar.

Začetno fazo dimniškega požara prepoznamo po intenzivnem izhajanju temnega oziroma temno rumenega dima iz dimnika, v intenzivni fazi gorenja oblog pa tudi po iskrah ali celo plamenu na ustju dimnika. Zato dimniški požar najprej opazimo zunaj stavbe, največkrat ga v tej fazi prvi opazijo sosedje ali mimoidoči. Pri intenzivnem gorenju oblog se v dimniku lahko pojavi tudi rahlo ťbobnenjeŤ. Debelejše obloge gorijo dlje časa in bolj intenzivno. Če ima dimnik manjšo toplotno upornost, so površinske temperature dimnika višje, zato lahko nastanejo razpoke in skoznje v prostore izhaja dim.

Kako preprečiti dimniški požar?

  • kurilno napravo in dimnik z ustreznimi tehničnimi lastnostmi naj vgradi pooblaščeno podjetje skladno z navodili proizvajalca oziroma predpisi;
  • preprečiti je treba nalaganje gorljivih oblog v dimniku, če pa se že nabirajo, jih je treba odstraniti (zaradi zahtevnosti naj to dela opravi dimnikar);
  • zagotoviti je treba takšno zgorevanje, da saje in smola sploh ne nastajajo in se zato ne morejo nabirati v dimniškem priključku in dimniku, kar zagotovimo s pravilno vgradnjo kurilne naprave z majhnimi emisijami in visokim izkoristkom;
  • kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave je treba redno pregledovati in vzdrževati;
  • v kurilni napravi kurite samo gorivo, ki ga predvidi izvajalec, nikoli pa ne odpadkov. Kurite s suhim lesom, sušenim na zraku, polena morajo biti prilagojena velikosti kurišča in toplotni moči kurilne naprave, zakuriti in kuriti je treba skladno z navodili proizvajalca ali vsaj splošnimi pravili kurjenja glede na izvedbo kurišča.

Nasveti za pravilno kurjenje lesa so navadno priložena kurilni napravi ob nakupu, dostopna pa so tudi na spletnih straneh proizvajalcev kurilnih naprav in združenj. Splošna navodila z naslovom Zgorevanje lesa v malih kurilnih napravah so dostopna na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor, kjer so dostopne tudi druge informacije o dimnikarski dejavnosti. V smernici SZPV 407/12 pa je opredeljena požarna varnost pri načrtovanju, vgradnji in rabi kurilnih in dimovodnih naprav.

 

Kako ukrepati ob dimniškem požaru:

  • ob požaru takoj pokličite na številko 112 in sporočite nujne podatke;
  • dimniški požar lahko omejite tako, da zaprete ali vsaj omejite dovod zraka v kurilno napravo in s tem tudi v dimnik. Zapreti je treba tudi vse morebitne odprtine na dimniku, skozi katere lahko vanj prihaja zrak (npr. priključki na dimnik, dimniška vratca);
  • o nastanku dimniškega požara je treba takoj obvestiti vse uporabnike prostorov in stanovanj skozi katere poteka dimnik, nato pa tudi preostale uporabnike oziroma stanovalce stavbe;
  • če je mogoče in to ne pomeni nevarnost za vašo varnost, je treba omogočiti dostop do dimnika po vsej višini, od njega odmakniti morebitne gorljive materiale in se pripraviti na gašenje začetnega požara okoli dimnika. Ta se lahko najprej pojavi na kritičnih točkah dimnika, kot je priključek na dimnik, iztočna in čistilna dimniška vratca, na prehodu skozi strope in streho, na morebitnih gorljivih oblogah in pohištvu ob dimniku ipd. Upoštevati je treba, da je temperatura gorenja saj in smol v dimniku lahko tudi višja kot 1000 stopinj Celzija;
  • dimniškega požara ne gasite z vodo, ker se voda v dimniku upari in lahko poškoduje tako tistega, ki gasi, kot tudi dimnik. Ne odpirajte dimniških vratc, saj je velika nevarnost, da ogenj in dim izbruhneta v prostor. Dimniški požar naj omejijo in, če je treba, pogasijo gasilci. Gašenje dimniškega požara je zahtevno. Če ni večje nevarnosti za poškodbe dimnika in požar na stavbi, lahko zgorevanje oblog nadzoruje dimnikar, ki je sicer usposobljen za izžiganje gorljivih oblog v dimniku;
  • ne vstopajte v zadimljene prostore, saj se lahko zastrupite z dimnimi plini, predvsem s CO, zaradi pomanjkanja kisika v zraku lahko pride do zadušitve.

Po končanem zgorevanju oblog v dimniku je treba dimnik na kritičnih mestih, še posebej na prehodih skozi gorljive strope in streho, ob gorljivih oblogah dimnika ipd., nadzorovati še nekaj ur, dokler se vsi deli in površine dimnika ne ohladijo pod mejno temperaturo vžiga, to je pod 85 stopinj Celizija.

 

Po dimniškem požaru

  • dimnik je treba pred nadaljnjo uporabo temeljito pregledati in odstraniti morebitne nezgorele obloge, kar praviloma opravi dimnikarska družba;
  • če dimnik ni odporen na izžiganje saj, je velika verjetnost, da je treba dimnik ali vsaj dimniško tuljavo zaradi temperaturnih preobremenitev obnoviti ali celo nadomestiti z novo;
  • spremeniti je treba način kurjenja, ki je povzročil dimniški požar. Če to ni mogoče, je treba zagotoviti redno ali morda tudi pogostejše čiščenje dimnika.

 

Vir: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje