Kontakt

02 581 1193

O društvu

Zametki gasilskega društva

Ustanovitelji gasilskega društva v Ljutomeru

Pisalo se je daljno leto 1871, ko je Deželno Namestništvo Avstro-Ogrske 26. julija potrdilo društvena pravila PROSTOVOLJNE POŽARNE OBRAMBE v Ljutomeru, navedena v vlogi za Okrajno Glavarstvo v Ljutomeru 7. Julija 1871. Ljutomerski tržan Johann Steyer je bil glavni pobudnik za ustanovitev Gasilskega društva v Ljutomeru, kasneje je tudi veljal za prvega znanega načelnika društva (1881). Društvo se je glasilo die Freiwillige Feuerwehr in Luttenberg. Društvo je ob ustanovitvi imelo v lasti dve manjši brizgalki, voz za prevoz vode, dva soda in leseno skladišče za vso opremo. Društvo je leta 1872 kupilo prenosno brizgalno Jauk’sche in za njo pripadajočo opremo. Po smrti prvega znanega načelnika društva Johanna Steyera, leta 1889, je vajeti prevzel dotedanji podnačelnik Heinrich Sideritsch. Društvo je med leti 1881 do 1890 premoglo 44 članov, in so med drugim leta 1885 v društvu uvedli oznake na članskih uniformah in podeljevali priznanja članom za petletno dejavnost v društvu. Leta 1892 je društvo kupilo novo gasilsko brizgalno s večjim pretokom. Med leti 1882 do 1901 je društvo posredovalo na skupno 35 požarih, kot je v kroniki zabeleženo. Leta 1901 pa je bilo zgolj 34 članov v društvu.

Razpad Avstro-Ogrske Monarhije in nastanek nove države Kraljevine SHS, leta 1918, je prineslo spremembe. Tako se je leta 1920,po pravilih novoustanovljene Jugoslovanske gasilske zveze, društvo preimenovalo v Prostovoljno Gasilno Društvo Ljutomer. Društvo je bilo med prvimi gasilskimi društvi na slovenskem Štajerskem, ki so začela delovati v okviru Jugoslovanske gasilske zveze. Načelnik društva je postal Alojz Rajh, prebivalec Ljutomera, ki pa je leta 1923 odstopil in ga je s tem nasledil Martin Mihalič.

Leta 1924 je v okviru društva deloval tamburaški zbor, utrdila se je organizacija, strokovna usposobljenost in dejavnosti društva v obliki pogostih sej in rednih suhih in mokrih vaj, povečala pa se je tudi disciplina, kar je prineslo tudi denarne kazni in izključitev iz društva zaradi nediscipline. Z leti se je število članov večalo, tako je leta 1927 društvo imelo več kot 70 članov. Tistega leta je Lovro Kuharič postal novi načelnik društva in nabavila se je nova motorna brizgalna in gasilsko vozilo znamke Opel, leta 1930 pa še motorna brizgalna Smekal iz Češke. Društvo je v tistem obdobju posredovalo na približno 15 požarih.

Pomemben del zgodovine Ljutomerskega Gasilskega Društva je bilo leto 1928, takrat se je namreč začela izgradnja novega gasilskega doma v mestu, kjer še stoji danes. V skladu s takratnim novim zakonom se je društvo leta 1933 preimenovalo v Prostovoljna Gasilska Četa Ljutomer. Takrat je bil prvič izvoljen poveljnik društva, Henrik Cimerman, načelnik in predsednik Lovro Kuharič, izvolili pa so tudi nadzorni odbor. Pred 2. Svetovno vojno je bil ustanovljen oddelek mladincev.

I. gasilski prapor v Sloveniji

V času same okupacije (1941-1945) je nemški okupator ukinil vsa slovenska društva, organizacije in združenja, tako je tudi društvo prišlo pod roko Nemcev. Aretirali so podporne člane ter tedaj odstavljenega predsednika Lovra Kuhariča, odstranili vse slovenske listine in reči ki so se nahajale v društvu. Poveljnik je tistega časa postal Jože Zavratnik. V tistem času, leta 1942, je društvo posredovalo na enem izmed največjih požarov v Ljutomeru, požara v Sinigojevi tovarni usnja.

Po osvoboditvi je društvo delovalo s istim imenom kot pred vojno. Leta 1946 je stolp gasilskega doma začela krasiti sirena, samo društvo pa je v dar od gasilske čete Maribor dobila gasilski avto Magirus, ki je imel vgrajeno motorno in ročno brizgalno ter lestev. Vozilo žal ni bilo vozno, kar so pa uredili. Franc Horvat je leta 1948 postal predsednik društva, ko je skupno število članov bilo 57, od tega 17 mladincev in 6 žensk. V tistem obdobju je društvo začelo intenzivno sodelovati na tekmovanjih, tako je bila leta 1950 ustanovljena prva ženska in pionirska desetina v društvu. Število članov se je takrat tudi zvišalo na 76 oseb.

Gasilski prapor

Vodilni skozi zgodovino

Naslednji predsednik je postal Rafael Marš, ki ga je leta 1954 nasledil Stanko Batista, tega pa 1957 Janko Tratnik, ki je društvo vodil do leta 1960. Nasledil ga je Franc Kolovič, v katerem mandatu je bila nabavljena avtocisterna GMC, s katero je društvo povečalo operativno zmogljivost. Istega leta 1960 je v društvo bilo 62 članov in članic, od tega: 18 aktivnih, 5 mladincev, 4 članic, 15 pionirjev in 15 rezervnih ter 5 zaslužnih članov. Janko Tratnik je leta 1965 znova postal predsednik društva. S pomočjo donatorjev je bilo leta 1966 mogoče naročiti operativno vozilo TAM-2000, leto za tem pa še motorno brizgalno Rosenbauer automatic VW75.

1968 je postal Milan Weis predsednik, poveljnik pa Stanislav Hunjadi-Striček, takrat se je sprejel novi status društva. Društvo se je v tem času spopadalo tako s kadrovskimi, kot tudi tehničnimi in prostorskimi problemi, posebej pa se je prizadevalo za nabavo gasilske cisterne TAM-5500, orodnega kombiniranega vozila in za obnovo gasilskega doma. Zaradi pomanjkanja denarja pa žal do nabave cisterne ni prišlo. Leta 1971 je veliki požar na tovarni z vnetljivimi snovmi IMGRAD pokazal kako ključna je nabava ustrezne gasilske opreme za takšne ali drugačne požare. Pri gašenju je takrat sodelovalo kar 124 gasilcev.

Leta 1972 je predsednik postal Srečko Centrih, Stanislav Hunjadi-Striček pa je ostal poveljnik. Stanovanjsko-Komunalno Podjetje Ljutomer je leta 1973 kupilo cisterno TAM 5500/DG in predalo Gasilskemu društvo Ljutomer. Leta 1974 se je nabavila črpalka GMC s pripadajočo opremo. Število članov je konec 70-tih in začetek 80-tih let naraščalo, prav tako pa tudi uspešnost na tekmovanjih. Leta 1976 si je članska desetina priborila srebrno tekmovalno značko na tekmovanju Gasilske zveze Slovenije v Mariboru. Dva člana sta si med letom 1976 in 1977 priborila naziv poklicni gasilec.

Leta 1978 pa je postal Slavko Kolarič predsednik društva. Istega leta je društvo izvajalo pregled in polnjenje gasilskih aparatov, začele so se med drugim aktivnosti v zvezi z razširitvijo obstoječega gasilskega doma. Leta 1982 se je začela prva etapa gradnje prizidka, uspehi na tekmovanjih so se večali, društvo je tedaj dobilo novega predsednika, Janka Magdiča.

Takratni sodobnejši vozni park

Med letoma 1985 in 1986 se je nabavilo gasilsko vozilo kombi TAM 80, hidravlične škarje za rezanje pločevine in nadaljevala se je izgradnja prizidkov gasilskega doma. Nabavilo se je tudi vozilo TAM 170 in v letu 1987 je sledil nakup cisterne TAM-190. Istega leta je sledil podpis pogodb o servisiranju gasilnih aparatov, za kar je društvo zaposlilo strokovnega serviserja. 

Ing. Stanka Štelcla je nasledil takratnega predsednika Branka Štamana, poveljnik je postal Miroslav Hunjadi. 1990 je društvo imelo 95 članov, takrat je zaradi povečanega obsega dela naraščale potrebe po ustrezni opremi, za kar so izdelali srednjeročni plan nabave osebne in skupne opreme za obdobje med 1990 in 1995.

Za predsednika društva je leta 1991 bil izvoljen Stanislav Hunjadi-Striček. Društvo je vedno več začelo dajati poudarek na usposabljanja in izobraževanja, hkrati pa dosegalo lepe uspehe na področju dela z vsemi selekcijami. Novo sprejeti Zakon o zaščiti in obrambi je za društvo prinesla nova dela in naloge, s čim je bilo potreben nakup sodobnejše in dražje opreme. Društvo je v tistem obdobju pristopilo k izobraževanju članov za posredovanje od razlitju nevarnih snovi in prometnih nesrečah. Daniel Zelko je leta 1992 zamenjal tedanjega predsednika.

Leta 1994 je bilo za potrebe ob posredovanju v nesrečah v cestnem prometu namenjeno vozilo TAM-80 za posredovanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi in prometnih nesrečah pa vozilo MERCEDEZ D-100. Gasilsko društvo Ljutomer je istega leta pridobilo kategorijo 4B, s poklicnih jedrom in stalno dežurno službo. V letu 1996 pa tudi status Občinskega centra pri gašenju požarov in opravljanju posebnih nalog na področju zaščite in reševanja. Društvo se je istega leta preimenovalo v Prostovoljno gasilsko društvo Ljutomer, takrat je dotedanjega predsednika Milana Krefta nasledil Janez Vršič. Znan je podatek da je društvo v letih od 1948 do 1996 posredovalo na kar 397 požarih.

Leta 1998 se je znova spremenilo vodstvo društva, predsednik je namreč postal Stanislav Hunjadi-Striček, poveljnik pa Leonardo Markovič. Društvu se je istega leta, zaradi nastajanja novih občin, priznal status Medobčinskega Centra Požarne Varnosti. Društvo je med leti 1998 do 2001 zaposlilo 3 poklicne gasilce oz. strokovne delavce.

Pokrivanje terena - Občina Ljutomer, Razkrižje, Veržej in občina Križevci

Leta 2000 je društvo s strani Ministrstva za obrambo pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sledila je nabava vozila MERCEDES-ATEGO GVC 16-25 v letu 2001, ter 2002 nabava moštvenega vozila MERCEDES VITO -108 CDI.

V letu 2003 je predsednik postal Drago Kunčič, poveljnik pa Miroslav Hunjadi.

Leta 2008 je bil sprejet status društva, predsednik je postal Leonardo Markovič, poveljnik pa Dušan Hunjadi. Dolgoletni poveljnik Miroslav Hunjadi pa je bil imenovan za častnega poveljnika PGD Ljutomer, Stanislav Hunjadi-Striček pa je postal častni predsednik PGD Ljutomer.

Zaradi naraščajočega števila intervencij je sledila tudi nabava sodobnejše in boljše opreme, zato sta bili v letu 2009 prevzeti vozili MERCEDES-ATEGO 24-50, ter poveljniško vozilo LAND ROVER , še pred pa večje tehnično-reševalno vozili MERCEDES.

Leta 2016 je sledil nakup moštvenega vozila VW GVM in v letu 2017 se je staro poveljniško vozilo zamenjalo s sodobnejšim vozilom FORD RANGER. V letu 1997 je društvo pridobilo naziv Gasilska Enota Širšega Pomena (krajše GEŠP).

Požar vseh požarov

Leto 2017 pa je posebej zaznamoval požar podjetja Ekoplastkom, ki se je zaradi svoje obsežnosti in zahtevnosti uvrstil med enega izmed največjih in najtežjih požarov v Ljutomeru in Pomurju. Gorel je objekt velikosti 4.300 m2. Že med prihodom na požarišče smi bili aktivirani gasilci celotne Gasilske zveze Ljutomer. Požar velikih razsežnosti je prvi dan v nočnem času, pod skrajno težkimi pogoji, gasilo 258 gasilcev, štiri dni pa je požar gasilo 483 gasilcev iz 36 PGD in gasilci poklicne enote iz Lendave.

Leta 2018 se je spremenilo vodstvo društva, za predsednika je bil izvoljen Danilo Polanič in za poveljnika Dušan Hunjadi, Leonardo Markovič pa je postal častni predsednik PGD Ljutomer. Istega leta je društvo v svoj vozni park sprejelo novo tehnično in reševalno vozilo TRV 2D MERCEDES AROCS, katero je opremljeno z hidravličnim dvigalom HIAB X-Hipro 302 E-8, z vitlom ter vso dodatno opremo. Na uradnem prevzemu na Glavnem trgu Ljutomer se je tudi podpisalo Listina o pobratenju med DVD Užice ter PGD Ljutomer. Podpisnika te listine sta bila predsednik PGD Ljutomer Danilo Polanič ter predsednik DVD Užice Radoslav Bošković.

Podpis ukaza o pobratenju med PGD Ljutomer in DVD Užice

Leta 2019 se je društvo pridružilo projektu Prvi posredovalci Slovenije. Društvo je leta 2020 zaradi novonastale bolezni Covid-19 pomagalo in izvajalo razkuževanje prostorov in stavb. Posledično se je društvo dodatno izobraževalo in nudilo pomoč Civilni zaščiti. Zaradi pandemije pa je društvo moralo odpovedati večino svojih aktivnosti, med njimi tudi operativne vaje, delovne akcije, odpadle so tudi vaje mladine in veteranov ter drugo.

Predstavitev in zgodovina razvoja PGD Ljutomer je delo članov in članic našega društva.

Prostovoljno gasilsko društvo Ljutomer

Ponosni, s pogledom v prihodnost. Ljutomer

KLIC V SILI

112

O društvu

Razišči

Splošni pogoji